Toplotni mostovi zaradi nepravilne vgradnje oken

Pri tem so predvsem mišljeni konvekcijski toplotni mostovi, pojav kondenzata na okenskih steklih in profilih in pojav plesni na notranji strani zidu v okolici oken. Na skupne toplotne izgube v veliki meri razen transmisijskih toplotnih izgub vplivajo še prezračevalne toplotne izgube, ki nastanejo zaradi izmenjave odtočnega zraka iz prostorov z zunanjim zrakom. Prezračevalne oziroma konvekcijske toplotne izgube lahko zmanjšamo le do določene mere, ker je zaradi zdravstvenih in gradbeno fizikalnih razlogov v prostorih nujna, minimalna 0,5 do 0,8 kratna izmenjava zraka na uro. Optimalno izmenjavo lahko dosežemo le s kontroliranim prezračevanjem, pri čemer mora biti nekontrolirana izmenjava zraka skozi razne stike in razpoke na obodu stavbe čim manjša.

Pri NEH in PH je poraba energije odvisna predvsem od zrakotesnosti stavbe. Toplotni ovoj naj bo neprekinjen, preboji pa ustrezno izvedeni. Zrakotesnost ovoja zgradbe je znak kvalitete in ima velik vpliv na toplotno ugodje in zvočno zaščito. Zato se koncept tesnjenja izdela že s v fazi načrtovanja. Predvidijo se vsi nivoji tesnjenja pri priključitvah gradbenih elementov, posebno pa pri prebojih ovoja zgradbe in strešne konstrukcije, prav tako tudi pri stikih okenskega okvirja z zunanjo steno. Kriterij tesnjenja ovoja so zračno tesnjenje in difuzijsko zaprta sestava (znotraj), za zunaj pa velja kriterij vetrna zapora in difuzijsko odprta sestava.

Na okolico lahko vpliva tudi izbira zasteklitve. Pri izbiri stekel je pomembno razmerje med prepustnostjo sončnega obsevanja in svetlobe. Večje kot je to razmerje v prid prepuščanja svetlobe, bolj kvalitetno je steklo, ker manj vpliva na zmanjšanje naravne osvetlitve prostorov.

1. Toplotno mostovi

Veljavni pravilnik natančno navaja, da je potrebno stavbe graditi tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti čim manjši, pri čemer se uporabijo vse znane tehnične in tehnološke možnosti. Žal se v praksi se na te zahteve malokdo ozira.

Toplotni mostovi so mesta v gradbeni konstrukciji kjer pri ogrevanju uhaja neprimerno več toplote, kot skozi ostale površine. Posledice toplotnih mostov so poleg povečane porabe toplotne energije tudi še moteno toplotno ugodje in higienske razmere bivanja ter seveda poškodbe objekta, ki se pojavijo po določenem času.

Posebej moramo biti pozorni na stik okenskega podboja in izoliranega zidu. Rega med okenskim okvirjem in steno mora biti pravilno dimenzionirana in zatesnjena, pri čemer upoštevamo velikost oken in materiale, iz katerih so narejena okna in stene

Rega na zunanji strani mora biti zaščitena pred meteorno vodo in zunanjim hrupom, na notranji strani pa pred zračno vlago. Pri klasični vgradnji vmesni prostor zapolnimo s poliuretansko peno, vendar pa je potrebno vedeti, da poliuretanska pena ni odporna na UV žarke in vpija vodo, zato je priporočljivo vgraditi še ustrezna tesnila na notranji in zunanji strani. Vgradnjo okenske police moramo izvesti tako, da izoliramo tudi del opečnega zidu pod njo. Tako skozenj ne uhaja toplota, s tem tudi preprečimo možnost nastanka plesni na notranji strani pod oknom. Pri slabi izvedbi špalete pride do velikih toplotni izgub in pojava kondenzata na notranji strani zidu. To je še posebej izrazito, če imamo vgrajena nova, dobro tesnjena okna.

Glede na RAL smernice moramo zagotoviti troslojno izvedbo, kar pomeni, da imamo z notranje strani trajno elastičen kit, zunaj predkompromiran trak in v sredini poliuretansko peno. Le na takšen način lahko zagotovimo optimalno tesnjenje med oknom in zidom. Pri NEH postavimo okna v zunanjo linijo stene, spoj je v osnovi ena kot pri RAL izvedbi pri čer izolacija prekriva profil vsaj 2 cm. Izvedba je prikazana na sliki 1 .

Konvekcijski toplotni most nastane zaradi netesnosti stika med oknom in špaleto (slika 3). Na IR posnetkih (slika 4a in 4 b) so vidna hladnejša mesta, ki so posledica nepravilne vgradnje okna.

2. Pojav kondenzata na steklih

Kondenzacija vodne pare na okenskih steklih je odvisna od temperature površin in oziroma klimatskih pogojev, pojavi pa se lahko tudi na mestih toplotnih mostov. Z uporabo umetnih materialov za izdelavo distančnikov, ki imajo manjšo toplotno prevodnost, rešimo problem toplotnega mostu. Izračuni površinskih temperatur pokažejo, da že minimalna toplotna izolacija okenskih špalet v debelini 2 do 3 cm v veliki meri prepreči površinsko kondenzacijo. Pri nameščanju toplotne izolacije okenskih špalet je pomembno, da ne onemogočimo odtekanje vode iz okenskih profilov v zunanjost.

Kondenzacija na notranji strani zastekljenih površin je odvisna od relativne vlažnosti v prostoru in toplotne prehodnosti zasteklitve (slika 5).

V nekaterih primerih lahko pride do kondenzacije vodne pare tudi na zunanji površini toplotno zaščitnih izolacijskih stekel. To pojav je mogoč predvsem v jutranjih urah, ko se steklo ohladi na temperaturo, ki je nižja od temperature rosišča. Vzrok pojava kondenzacije vodne pare je v tem, da v času nočnega nižjega režima ogrevanja, zaradi dobre toplotne izolativnosti notranjega stekla, prehaja do zunanjega stekla zelo malo toplote. Rosenje pa ob prvi sončnih žarkih hitro izgine.

3. Zaključek

Tesnjenje oken in vrat ima velik vpliv na porabo energije za ogrevanje zato je pomembno tesnjenje med okenskimi krili in tesnjenje med okvirjem in steno. Nepravilna vgradnja okna lahko pripelje do poškodb, ki nastanejo zaradi prehajanja vodne pare skozi stik okvirja in stene. S fasadno izolacijo lahko vpliv toplotnega mostu zmanjšamo, vendar samo vgradnja PU pene dolgoročne ne zagotavlja zrakotesnosti, zato je potrebno zrakotesnost zagotoviti z ustreznim tesnilnimi materiali.



Viri:

• Slike 3a, 3b, 4a, 4 b, Terming Ljubljana
• www.illbruck.com