Trajnostno oblikovanje je kritika. Kar najbolj oživlja razpravo o oblikovanju, nekdaj resničnem znaku kakovosti ustvarjalne prakse, hkrati pa omogoča širšo, celovito vrednotenje oblikovanja in živo izkušnjo trajnosti. Prav zato je zaskrbljujoče, kako so metodologije trajnostnega oblikovanja vse bolj kratkovidne v svojem osredinjenju na zunanje simptome, ne pa na vedenjske vzroke neučinkovitega modela oblikovanja, proizvodnje in porabe, skozi katerega se danes nerodno prebijamo.

V deželah razvitega sveta so odlagališča odpadkov polna izdelkov, ki še brezhibno delujejo (opekači še pražijo, zamrzovalniki še zamrzujejo) in z uporabnega gledišča odlično služijo svojemu namenu. S čustvenega gledišča pa imajo ti osiroteli izdelki neko brezsnovno hibo, nastalo v odnosu med subjektom in objektom – dolgotrajnost se torej nanaša tako na čustvo, ljubezen in navezanost kot na zdrobljene polimere, obrabljena tesnila ali pregorelo napeljavo.

Predavanje se osredotoča na izredno pomembno vsebino – čustveno trajnostno oblikovanje. Predlaga nove in alternativne vrste predmetov, ki porabo in tratenje virov omejujejo tako, da utrjujejo razmerja, vzpostavljena med porabniki in izdelki, ki jih posedujejo.

Jonathan Chapman je redni profesor oblikovanja na brightonski univerzi in ustanovitelj podjetja Safehouse Creative, ki se ukvarja s trajnostnim oblikovanjem in z raziskovanjem. Je avtor knjige Emotionally Durable Design: Objects, Experiences and Empathy, Earthscan, London, 2005.

Vir: http://www.aml.si/