Kako ustrezno zavarovati gradbene posle?
- Za gradbenike najbolj primerno srednjeročno zavarovanje
- SID banka zavaruje vračilo posojila
- Olajšano delovanje v tujini
- Kaj se zgodi v primeru, da kupec ustavi plačilo?
- Nekomercialna tveganja, ki jih zavaruje SID banka
Za gradbenike najbolj primerno srednjeročno zavarovanje
Pred tveganji, ki jih prinašajo gradbeni posli v tujini, se je mogoče zavarovati v Slovenski izvozni in razvojni banki. Za gradbenike je najbolj primerno tako imenovano srednjeročno zavarovanje oziroma zavarovanje posojil. Ponavadi gre za posojilna razmerja, ki trajajo dve leti ali več, največ deset, izjemoma tudi 15. Zavarovati se je mogoče pred nekomercialnimi in komercialnimi tveganji. Komercialna tveganja pri izvoznih poslih se zmanjšajo, če slovenski gradbenik v tujini nepremičnino gradi v okviru konzorcija s tujimi gradbeniki.
SID banka zavaruje vračilo posojila
Pri srednjeročnem zavarovanju gre za razmerje, ko tuji kupec gradbenih storitev sam nima dovolj sredstev za plačilo obveznosti, zato dobi posel tisti gradbenik, ki ponudi tudi financiranje. Pri tem praviloma slovenska banka tujemu kupcu odobri posojilo, SID banka pa zavaruje vračilo posojila.
Kupec mora sam financirati vsaj 15 odstotkov posla, preostalo se lahko financira s posojili. Pri nepremičnini, ki se bo gradila, mora biti tudi zadosten delež blaga ali storitev slovenskih podjetij. Pri storitvah to trenutno znaša 30 odstotkov, pri blagu pa 40.
Olajšano delovanje v tujini
Premije so odvisne od dolžine poslovnega razmerja, deželnega tveganja države kupca, njegove bonitete ter bonitete banke, ki mu izda jamstvo. Premijo plačuje zavarovanec, praviloma je to nosilec posla. Ob tem v SID banki poudarjajo, da bo njihovo zavarovanje gradbeniku olajšalo delovanje v tujini, saj bodo kupci njihovih storitev videli, da za njim stoji ustanova, ki posluje po mednarodnih pravilih in je deležna tudi državnega kritja.
Kaj se zgodi v primeru, da kupec ustavi plačilo?
V primeru, da kupec ustavi plačilo, v SID banki zavarovancu plačajo škodo, sami pa si skušajo v stečajnem postopku povrniti čim več sredstev. Če SID banka škode ne more plačati, jo plača država, pri čemer ji SID banka vrača sredstva, ki ji jih uspe izterjati. Ti postopki navadno trajajo nekaj let.
Nekomercialna tveganja, ki jih zavaruje SID banka Nekomercialna tveganja, ki jih SID banka zavaruje pri zavarovanju posojil:
- neplačilo dolga v šestih mesecih po dospelosti, če je dolžnik ali garant država, državna ali javnopravna ustanova;
- politični dogodki, kot so vojne, revolucije in generalne stavke v dolžnikovi državi ali državi edinih možnih transportnih poti;
- splošni de iure/de facto moratorij;
- prepoved konverzije/transferja;
- prepoved uvoza s strani tuje države;
- enostransko razdrtje pogodbe s strani države kot kupca ali naročnika;
- zaplemba, rekvizicija, nacionalizacija, ekspropriacija, poškodovanje blaga oziroma dokumentov s strani države;
- katastrofalne naravne nesreče, kot so potresi, poplave, orkani, vulkanski izbruhi.