Služnostna pravica
Vir: MOP
Ali je smiselno, da fizična oseba, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja določene komunalne infrastrukture, pridobiva služnostno pravico (služnostna pogodba) na zemljiščih, ki so javno dobro? Kaj pomeni, da se po zgraditvi objekta lahko pridobi služnostna pravica v korist vsakokratnega lastnika takšnega objekta? Ali se lahko za takšen objekt pridobi uporabno dovoljenje ali pa je za njegovo pridobitev obvezno potrebna služnostna pogodba, če je zemljišče javno dobro?
S prvim odstavkom 137. člena ZUreP-1 je določeno, da je lahko komunalna infrastruktura v javni ali zasebni rabi, razen grajenega javnega dobra, ki ne more biti v zasebni rabi. Določbe tretjega odstavka obravnavanega člena, ki urejajo možnost oddaje grajenega javnega dobra, je potrebno obravnavati skupaj s predpisi o javnih naročilih. To pomeni, da občinski predpisi, izdani na podlagi 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), ki predpisujejo pogoje in način posebne in podrejene
rabe objektov in naprav, namenjenih izvrševanju lokalnih gospodarskih javnih služb, to je tudi, ko urejajo oddajanje površin, kot so ulice, trgi, pločniki, ipd. za posebno rabo na različne načine, v nekaterih primerih z javnimi razpisi, v nekaterih pa seveda direktno, brez razpisov, niso v nasprotju z zakonom.
Če torej namerava investitor svojo lastno infrastrukturo, zgraditi npr. v cestnem telesu občinske kategorizirane ceste, bo lahko pridobil pravico graditi v takšnem grajenem javnem dobru na način in pod pogoji, kot je to določeno v ustreznem odloku lokalne skupnosti, izdanem na podlagi 9. člena ZGJS. Isto velja tudi za vodno javno dobro lokalne skupnosti, če ga je seveda občina, v skladu z Zakonom o vodah predhodno pridobila v last ter mu določila takšen status vodnega javnega dobra lokalnega
pomena, in sicer na način in pod pogoji 16. člena navedenega zakona.
O pogojih glede dokazov o pravici za izdajo uporabnega dovoljenja, pa investitorju zgrajenega objekta, ko vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, takšnih dokazil ni potrebno prilagati, saj brez takšnih dokazil upravni organ že gradbenega dovoljenja ne bi mogel izdati. S 66. členom ZGO-1 je namreč, med drugim, določeno, da mora upravni organ, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali ima investitor pravico graditi. Uporabno dovoljenje je namreč odločba, s katero tisti upravni
organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta (točka 11 prvega odstavka 2. člena ZGO-1), tehnični pregled pa je pregled zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve (točka 11.1 ibid.).
Kaj mora investitor predložiti zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, kaj pa mora predložiti na sam dan tehničnega pregleda, jasno določajo določbe četrtega odstavka 89. člena ter 91. člen ZGO-1. Med njimi ni določb, da bi se moralo dokazovanje o pravici graditi v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ponoviti. S tehničnim pregledom se mora, kot to tudi sicer določa 95. člena ZGO-1, ugotoviti, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta
razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo, ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici, ali so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in ali izpolnjujejo predpisane parametre,
upoštevajoč tehnološki proces ter varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja, ali obstoji ustrezno dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z določbami tega zakona, ali je navodilo za vzdrževanje in obratovanje objekta izdelano v skladu z določbami tega zakona in ali je v skladu z geodetskimi predpisi izdelan geodetski načrt novega stanja zemljišča in novo zgrajenih objektov.