Odbor za finance sprejel predlog zakona o jamstveni shemi

Jamstva bo v imenu in za račun države izdajala SID banka. Več o pogojih, merilih in okvirnem postopku bo določila uredba, ki jo bo vlada pripravila v kratkem. Podrobneje bo pogoje, merila in okvirni postopek izdajanja jamstev določila uredba, ki jo bo vlada pripravila v kratkem.

Posojila med enim in desetimi leti

Do državnih jamstev so upravičene vse banke, ki imajo pravico delovati na ozemlju Slovenije. Upravičene so za posojila z ročnostjo med enim in desetimi leti. Vse posle v zvezi z izdajo jamstev bo vodila SID banka. Banka bo pri tem sodelovala s finančnim ministrstvom in državnim pravobranilstvom. Po ocenah finančnega ministrstva bodo verjetno v določenih primerih vstopili v lastništvo in v daljšem obdobju povrnili vložena sredstva.

Letna provizija znižana na najnižjo možno raven

Kreditna aktivnost bank se je v zadnjem času nekoliko okrepila: v začetku letošnjega leta je bila namreč 17 odstotkov večja kot pred letom dni, vendar predvsem zaradi kratkoročnih posojil. Člani odbora so predlagani zakon podprli, čeprav opozicija dodaja, da je vlada predlog pripravila prepozno. Poslanec SDS Andrej Vizjak je poudaril, da morajo biti cene provizij najnižje možne. Odbor je tako tudi sprejel dopolnilo, s katerim je letno provizijo znižal na najnižjo raven, ki je še dopušča Evropska unija. Za podjetja z bonitetno oceno A bo provizija znašala 0,4 odstotka od višine glavnice posojila, za podjetja z bonitetno oceno B 0,55 odstotka glavnice in za podjetja z bonitetno oceno C 0,8 odstotka glavnice. Za prvi dve leti od izdaje poroštva je provizija lahko nižja.

Shema vredna 1,2 milijarde evrov

Jamstvena shema je predvidena v višini 1,2 milijarde evrov, pri tem pa se bo za vsako skupino kreditojemalcev iz treh bonitetnih razredov namenil enak obseg sredstev. Znesek posojila po predlogu ne bo smel preseči skupne letne mase plač, ki jih je vključno s prispevki za socialno varnost izplačal kreditojemalec za lansko leto. Zato bodo do tovrstne pomoči upravičena le podjetja iz delovno intenzivnih panog, ne pa tudi manjših in visoko tehnoloških podjetij. Takšna je zahteva evropske komisije, odbor pa je našel rešitev v dopolnilu, s katerim so v omejitev zneska kredita vključili še sredstva za plače zaposlenih v skupnih projektih pri podizvajalcih.

Del tveganja je na podjetjih

Glavnica posameznega posojila se lahko giblje med 100 tisoč in 70 milijoni evrov. Banke bodo lahko državno jamstvo dobile za posojila, ki jih bodo podjetjem odobrile za financiranje njihove osnovne dejavnosti. Največ 20 odstotkov celotne jamstvene sheme bo lahko namenjenih tudi za reprogramiranje posojil. Banke, ki se bodo odločile za sodelovanje v jamstveni shemi, bodo del tveganj nosile same. Država bo namreč prevzela največ 80 odstotkov tveganja v posameznem poslu ne glede na bonitetno oceno kreditojemalca.

PV, pravno svetovanje, d.o.o.
info@pravna-varnost.si , oz. www.pravna-varnost.si