Zračenje v stanovanjskih prostorih

V kolikor so zidovi zdravi in je vlaga še vedno prisotna,  gre za kondenzno vlago, ki nastane zaradi nezadostnega zračenja. Problem vlage se pojavlja predvsem v hladnejšem času v kurilni sezoni, lahko pa je prisoten skozi vse leto.

Primerno okensko zračenje je zračenje vsako uro do dve z nekaj minutnim prepihom, kar pa je težko izvajati v nočnem času in času odsotnosti stanovalcev. Ob  tem je v nočnem času in času odsotnosti stanovalcev pogosto temperatura v stanovanjih nižja in zaradi tega ohlajajoč se zrak oddaja vlago na najhladnejše površine (rosi) – najpogosteje okna in zidove. V času prisotnosti stanovalcev pa je vlaga povečana zaradi aktivnosti stanovalcev (dihanje, potenje in oddajanje vlage, kuhanje, tuširanje, sušenje perila, itd.). V kolikor pa so okna stalno oziroma prepogosto odprta, pa se pojavijo prevelike izgube energije. Dodatno se v zatesnjenih prostorih pojavi problem slabega zraka zaradi pomanjkanja kisika na račun previsoke stopnje izdihanega ogljikovega dioksida in problem onesnaženja s previsoko koncentracijo škodljivih majhnih delcev v zraku, ki lahko izhajajo iz materialov v stanovanju.

Zato je potrebno mehansko zračenje, kjer več ustreznih ventilatorjev oziroma prezračevalnih enot skrbi za potrebno izmenjavo zraka, ki pa se mora zaradi varčevanja in kvalitete zraka spreminjati glede na prisotnost in navade stanovalcev.

Takšno zračenje omogoča tudi filtriranje onesnaženega zunanjega zraka in zaščito pred prepihom in hrupom iz okolice. V zadnjem času so pri nas precej promovirani in tako rekoč »predpisani« sistemi prezračevanja z rekuperacijo, ki pa kljub znatnemu vračanju toplote zaradi visoke cene in višjih stroškov vgradnje in obratovanja in niso najracionalnejša izbira sistema prezračevanja. Pri tem se navajajo izkoristki vračanja toplote rekuperatorjev  tudi čez 90%, čemur pa se je v praksi mogoče približati le v pasivnih hišah, ob tem pa trenutno lahko še vedno ostaja odprto vprašanje racionalnosti investicije zaradi (pre) visokih stroškov glede na dosežene prihranke.

Tako se lahko primerna prezračenost z ugodnim razmerjem med investicijo in porabo energije v praksi doseže v povprečni ali celo NEH gradnji tudi s senzorsko vodenim prezračevanjem brez rekuperacije - najprimerneje na bazi kontrole vlage (pa tudi CO2 ali monitoringa prisotnosti stanovalcev po prostorih). 

Raziskave uglednih inštitucij pa so pokazale, da takšno zračenje tudi v praksi ne zaostaja znatno za rekuperacijo pri skupnih stroških energije, pri porabi toplotne energije v stanovanjih pa le do cca. 18%. Pri porabi primarne energije pa se lahko izkaže celo boljše od 80% rekuperacije, v kolikor je vir elektrike obnovljiva energija (Vir: Fraunhofer inštitut za gradbeno fiziko, Nemčija). Vzrok za to so predvsem izgube zaradi nepopolne zrakotesnosti zgradb in izmenjave zraka.

V praksi se kot najbolj tehnično in stroškovno racionalen za vgradnjo, izkaže sistem decentralnega prezračevanja s kontrolo zračne vlage in brez sistema razvodov prezračevalnih cevi po prostorih. Možna je tudi izvedba brez vertikalnih prezračevalnih jaškov z izvedbo odzračevalnih odprtin za ventilatorje na zunanji zid. Zrak se dovaja preko zidnih ali okenskih zračnikov. Takšna izvedba zračenja je primerna tako za novogradnje kot tudi za sanacije, saj omogoča enostavno vgradnjo v katerikoli gradbeni fazi brez večjih posegov.

Več na www.prezracevanje.net  Real Biro d.o.o.