Naklonjenost kupcev do nepremičnin se ohranja

3. teden leta 2023 Glavobol po decembrskih nakupih?

Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je januarja po treh mesecih krepitve (+9 o. t.) znižal za 4 o. t. glede na december, kar je bilo manj od naših pričakovanj (dvig za 2 o. t.).

• K padcu so predvsem prispevali 4 kazalniki: trenutno finančno stanje v gospodinjstvu (-6 o. t.),
• pričakovano finančno stanje v gospodinjstvu (-3 o. t.),
• pričakovanja o gospodarskih razmerah v državah (-3 o. t.),
• in pričakovanja o večjih nakupih (-3 o. t.).

Nenavadno je, da se je primernost trenutka za večje nakupe izboljšala za 6 o. t., kar lahko pomeni, da nam potrošniki želijo sporočiti, da bodo zaradi še vedno povišane rasti cen v prihodnje pohiteli z nakupi, ki bi jih sicer ustvarili v prihodnosti. Vendar čas nakupa teh dobrin (večji nakupi) ni odvisen le od želje potrošnikov, temveč tudi od razpoložljivosti blaga, ki ga najbolje odražajo zamude pri dobavah že naročenih vozil. Paradoksalno bo torej dinamika potrošnje pri večjih nakupih odvisna tudi od hitrosti zmanjševanja zamud pri dobavah vozil in drugih kompleksnih dobrin.
Vir: Statistični urad RS

Naklonjenost obnovam stanovanj se ohranja Mnenje slovenskih potrošnikov (naslednji indikatorji se merijo vsako četrtletje in ne mesec) o nakupu avtomobila v prihodnjih 12 mesecih je ostalo precej na podobni ravni kot od začetka leta 2022 (okoli 6 o. t. je bilo nižje kot denimo v 2019). Mnenje o nakupu ali gradnji stanovanja v prihodnjih 12-ih mesecih je v zadnjih štirih letih ostali precej podobno (izvzemši padec indikatorja v 2. četrtletju 2020, kar je sovpadalo z začetkom pandemije). Naklonjenost izboljšavam v stanovanju pa se je v zadnjih dveh četrtletjih okrepila (+5 o. t.) in je bila primerljivo visoko kot v letu 2019. Vir: Statistični urad RS Padec cen naftnih derivatov v decembru okrepil delež tistih, ki verjamejo v nižjo rast cen - ti še ne prevladujejo Kljub višji medletni rasti cen življenjskih potrebščin v decembru (10,3 %) kot še v novembru (10,0 %), se je mesečna rast cen (merjeno glede na predhodni mesec) upočasnila s 0,9 % na 0,2 %, kar je botrovalo dvigu deleža slovenskih potrošnikov, ki menijo, da bodo cene naraščale po nižji stopnji (22 % je zdaj takih, 4 o. t. več kot v predhodnem mesecu), medtem ko se je za 3 o. t. znižal delež tistih, ki menijo, da bodo cene naraščale hitreje (34 % je zdaj takšnih). 35 % (enako kot v predhodnem mesecu oz. zadnjih 4 mesecih) meni, da bodo cene naraščale po enaki stopnji, 8 %, da bodo ostale približno enake (odsotnost rasti ali padcev), le 1 % pa, da bodo rahlo padale. Delež zadnjih sicer v zadnjih 10 letih v povprečju nikoli ni bil višji.
Vir: Statistični urad RS

Konec leta zaznamovala napoved rasti gradnje stanovanjskih stavb V zadnjih treh mesecih leta 2022 je bilo število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe v Sloveniji višje za 9 % glede na 4. četrtletje 2021 (podatki so za posamezne mesece volatilni, zato je 3-mesečna primerjava ustrezna), od tega pri stanovanjskih stavbah za 28 % , pri nestanovanjskih pa nižje za 4 %. Izmerjeno po površini (povprečna površina obeh glavnih vrst stavb je bila v zadnjem četrtletju 2022 višja kot v 2021), je bila površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljeni (novogradnja in povečava), v tem obdobju višja za 14 %, od tega pri stavbah za 38 % višja, pri nestanovanjskih stavbah pa je bila nižja za 7 %. Upoštevaje še spremembo namembnosti stavb (poleg novogradenj in povečav), je bila rast površine stavb v tem obdobju še višja pri stavbah (+50 %), predvsem zaradi visoke rasti pri večstanovanjskih stavbah (bloki; +132 %), medtem ko je bila rast pri enostanovanjskih stavbah (hiše; +20 %) nižja. Padec pri površini nestanovanjskih stavb (-13 %) je bil izrazit pri gostinskih stavbah (-52 %), poslovnih in upravnih (-74 %) in drugih nestanovanjskih stavbah (pretežno kmetijske stavbe; -29 %). Pri stavbah splošnega družbenega pomena (kultura, šolstvo, šport ipd.) je bil nivo predvidenih površin podoben, rast pa je bila izrazita pri trgovskih stavbah in stavbah za storitve (+184 %) kot tudi pri industrijskih stavbah (+44 %).
Vir: Statistični urad RS

Decembrska podražitev doma proizvedenih energentov Industrijski proizvodi pri proizvajalcih v Sloveniji so bili decembra v primerjavi z novembrom dražji za 0,2 %, pri Analitiki GZS pa smo pričakovali 0,5-odstotni padec. Cene proizvodov za prodajo na domačem trgu so se dvignile za 0,5 %, za prodajo na tujih trgih pa so ostale enake. Energenti (pretežno proizvodna cena električne energije) so se podražili za 1,1 %, proizvodi za široko porabo za 0,7 % in proizvodi za investicije za 0,3 %. Surovine so se pocenile za 0,1 %. Cene so najbolj zrasle v proizvodnji pijač (za 8,3 %), sledile so podražitve v proizvodnji oblačil (za 3,8 %) ter proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 2,2 %). Po drugi strani so se cene najbolj znižale v proizvodnji kovin (za 1,4 %) ter obdelavi in predelavi lesa ter izdelkov iz lesa (za 1,2 %). Glede na obdobje pred enim letom, so bile cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih višji za petino. Najbolj so se podražili energenti (+79 %), surovine (+19 %), manj pa proizvodi za široko porabo (+14 %) in proizvodi za investicije (+10 %). Merjeno po področjih, so najbolj zrasle cene v oskrbi z električno energijo, kjer so se podvojile. Sledile so podražitve v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (+44 %), proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (+37 %) ter tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev zapisa (+27 %). Cene so upadle le v proizvodnji drugih vozil in plovil (-3 %).
Vir: Statistični urad RS

Med večjimi gradbenimi trgi v EU v zelenem v Italiji in na Poljskem V novembru se je realna vrednost gradbenih del v EU-27 znižala za 0,4 % glede na oktober, glede na leto prej (november 2021) pa je bila višja za 1,8 % (pri stavbah za 1,6 % in pri gradbeno inženirskih objektih za 2,8 %). Medletna rast se je upočasnjevala od junija naprej, in je v obdobju šestih mesecev med junijem in novembrom znašala 1,7 %. Za 20 držav, za katere so podatki na voljo, je bila v navedenem obdobju rast najvišja v Sloveniji (+36 %), Romuniji (+19 %), Italiji (+8 %), na Danskem (+4,4 %), Poljskem (+4,4 %) in Hrvaškem (+3,9 %). Z večjim padcem se je soočila le Španija (-8 %). Padec se je novembra poglobil na Slovaškem (-5,8 %), kar je vplivalo na 1,9-odstoten polletni padec. Na drugi strani je bila novembrska medletna rast visoka v Belgiji (+13 %). Na največjem gradbenem trgu, Nemčiji, je bila novembrska realna vrednost medletno nižja za 1,2 %, podobno kot v obdobju šestih mesecih (-1 %).
Vir: Eurostat

Novembra pričakovano brez pretresov na trgu dela Po pričakovanjih se število delovno aktivnih oseb v Sloveniji v novembru ni pomembno spremenilo (poraslo je za 943 oseb oz. za 0,1 %). Najbolj je naraslo število zaposlenih (+637), medtem ko je število samozaposlenih poraslo za 306. Padec zaposlenih oseb pri fizičnih osebah (-204) je nadomestila rast samozaposlenih oseb brez kmetov, kar pomeni, da se je okrepilo število samostojnih podjetnikov na račun zaposlenih pri fizičnih osebah (pretežno menjava statusa). Med posameznimi področji se je v enem mesecu najbolj okrepilo število delovno aktivnih v zdravstvu in socialnem varstvu (+294; sezonsko običajno; leto prej: +326); trgovini (+246), izobraževanju (+226; sezonsko običajno; leto prej: +374), prometu in skladiščenju (+187), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (+180) in IKT dejavnostih (+130). Na drugi strani se je najbolj zmanjšajo število delovno aktivnih v gradbeništvu (-194) in gostinstvu (-193), pri čemer je to za gradbeništvo netipično v tem mesecu in nelogično glede na veliko pomanjkanje zaposlenih in velik obseg del, za gostinstvo pa je to v tem mesecu običajno.
Vir: Statistični urad RS

Desetina zaposlenih novembra še delala delno do doma, delno na lokaciji Novembra je vsak deseti zaposleni v Sloveniji delal delno od doma in delno na lokaciji delodajalca, kar je bilo za 2 o. t. več kot mesec prej. Le 1 odstotek zaposlenih je delo opravljal od doma vse dni v tednu. Na lokaciji delovnega mesta je delalo vse dni v tednu 82 % zaposlenih oz. 8 o. t. več kot novembra 2021. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med terciarno izobraženimi – najmanj en dan v tednu jih je tako delala nekaj manj kot četrtina (23 %) oz. za 6 o. t. več kot v oktobru. Med nižje izobraženimi je bilo takih 6 % zaposlenih. Od doma so v največji meri delali zaposleni iz srednje starostne skupine (35–54 let), takih je bilo 14 %. Med zaposlenimi, starimi 55 let ali več, pa jih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu 5 %. Novembra je zaradi priporočil v zvezi s covidom-19 druženje v živo omejevala skoraj polovica prebivalcev. Pred letom dni jih je tako ravnalo za 21 o. t. več, 70 %.
Vir: Statistični urad RS

V 3. četrtletju rast prepeljanega blaga po železnici, padec po cesti V železniškem blagovnem prevozu je bilo v 3. četrtletju 2022 prepeljanih 5 milijonov ton blaga in opravljenih 1,2 milijarde tonskih kilometrov. Količina prepeljanega blaga se je na letni ravni povečala za 6 %, število opravljenih tonskih kilometrov pa za 5 %. Tovorna motorna vozila, registrirana v Sloveniji, so v istem obdobju prepeljala 25,9 milijona ton blaga in pri tem opravila več kot 5,7 milijarde tonskih kilometrov. Količina prepeljanega blaga se je v primerjavi z istim obdobjem leto prej zmanjšala za 2 %, število opravljenih tonskih kilometrov pa za 7 %. Približno šestina blaga v Sloveniji potuje po železnicah, preostanek pa po cestah. 

Zamude pri dobavah novih avtomobil je reševal uvoz rabljenih Novembra se je pričakovano znižal padec na letnem nivoju pri prvič registriranih novih osebnih vozilih (-10 %), medtem ko jih je bilo v enajstim mesecih lanskega leta registrirano 43 tisoč oz. 15 % manj. Okoli 30.000 rabljenih osebnih vozil je bilo še dodatno prvič registriranih v enajstih mesecih leta 2022.

Visoka mobilnost prebivalstva v državi in regiji Novembra je bila visoka medletna rast v potniškem prometu. V javnem linijskem prometu je bila višja za 52 % (dve tretjini višja v 11-ih mesecih), v mestnem javnem linijskem prevozu za 30 % (59 % višja v 11-ih mesecih), medtem ko je čez cestne mejne prehode prešlo 23 % več vozil (eno tretjino več v 11-ih mesecih). V železniškem prevozu je bilo prepeljanih 8 % več potnikov (četrtino več v 11-ih mesecih), v letališkem 48 % (143 % več v 11-ih mesecih) in v pristaniškem 233 % več (1.430 % več v 11-ih mesecih). Vir: Statistični urad RS Kitajski model postaja počasnejši in bolj vezan na domačega potrošnika Kitajski BDP je v 4. četrtletju medletno zrasel za 2,9 %, kar je bila sicer nižja rast kot v 3. (+3,9 %), vendar nad oceno trga (+1,8 %). Presenetljiv umik zajezitvenih ukrepov je dvignil pričakovanja po hitrejši gospodarski rasti v 2023. V celotnem letu 2022 je kitajski BDP zrasel za 3 %, kar je bilo pod planiranim (+5,5 %) in izvzemši leto 2020 (2,2-odstotna rast), najnižjo rast po letu 1976. Vseeno je upočasnjevane rasti tako velikega gospodarstva pričakovano, saj je rast zasebne potrošnje počasnejša od investicij, ki so zdaj manj pomembne pri prihodnji gospodarski rasti.
Vir: Reuters

Avtor :Bojan Ivanc, CFA, CAIA glavni ekonomist pri Analitiki GZS