Petek, 30. marec 2007
Sejem megra
Posvet o prenovi celotne vertikale gradbeniškega izobraževanja
Vir: www.pomurski-sejem.si
Danes, 30. marca 2007 je v okviru strokovnega dogajanja na 20. mednarodnem sejmu MEGRA potekal posvet o prenovi celotne vertikale gradbeniškega izobraževanja, ki ga je pripravila Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije ter Skupnost gradbenih šol. V zadnjem letu poteka prenova celotne vertikale gradbeniškega izobraževanja, zato so si udeleženci posveta zadali nalogo, da odgovorijo na vprašanja, kaj prinašajo prenove in kaj pričakujejo ob njih v institucijah, ki izvajajo izobraževalne
programe in študije, ter kaj od prenove izobraževalnih programov pričakujejo podjetja.
Posvetu je sledila podelitev treh enakovrednih SIZIC velikih priznanj za najuspešnješe projekte po načelih sistemov inteligentnih zgradb v lanskem letu. Priznanja so dobili družba Teleing Janeza Smolkoviča iz Razkrižja za projekt Konvergenca storitev v omrežjih kabelske televizije, Intra Lighting arhitekta Alana Dornika za projekt osvetlitve področja mednarodnih letov na Letališču Zagreb in Poslovni objekt Eurolux Ljubljana ing. Samija Ayarija iz družbe Robotina.
Osnovna ugotovitev letošnjega posveta je bila, da osnovno vodilo gradnje po načelih inteligentnih zgradb že nekaj časa ni več predvsem udobje, varnost in cenovna primerjava s klasično gradnjo, ampak postaja osnovno vodilo energetska in ekološka prijaznost tovrstnih zgradb. Mag. Vekoslav Korošec iz združenja za inženiring pri GZS je s konkretnimi številkami opozoril na nujnost racionalizacije rabe energije v inteligentnih hišah:poraba energije v Sloveniji in Evropi nenehno narašča in glede na študije bi morali pri nas do leta 2010 zgraditi najmanj 500 mw novih energetskih proizvodnih zmogljivosti, če bi želeli samo ohraniti sedanje faktorje zadostnosti energije. Vsa Evropa bi iz istega vzroka do leta 2015 morala zgraditi 50.000 mw novih proizvodnih zmogljivosti. To je praktično nemogoče, zato je edina rešitev racionalna raba električne energije in večji delež ebergije iz alternativnih in obnovljivih virov. Prav sistem inteligentnih zgradb je zelo primeren za racionalizacijo porabe energije – ta tehnologija lahko prihrani tudi do 40 odstotkov energije, potrebne za neko gospodinjstvo, je dejal Korošec.
Franc Žle je na posvetu spregovoril o potrebi standardiziranega, poenotenega razvijanja naselij in njihove infrastrukture, mag. Miha Tomšič pa o tem, da bi morala pri javnih naročilih poleg cene pomembno vlogo igrati tudi merilo ekološke sprejemljivosti in energetske učinkovitosti.
Osnovna ugotovitev letošnjega posveta je bila, da osnovno vodilo gradnje po načelih inteligentnih zgradb že nekaj časa ni več predvsem udobje, varnost in cenovna primerjava s klasično gradnjo, ampak postaja osnovno vodilo energetska in ekološka prijaznost tovrstnih zgradb. Mag. Vekoslav Korošec iz združenja za inženiring pri GZS je s konkretnimi številkami opozoril na nujnost racionalizacije rabe energije v inteligentnih hišah:poraba energije v Sloveniji in Evropi nenehno narašča in glede na študije bi morali pri nas do leta 2010 zgraditi najmanj 500 mw novih energetskih proizvodnih zmogljivosti, če bi želeli samo ohraniti sedanje faktorje zadostnosti energije. Vsa Evropa bi iz istega vzroka do leta 2015 morala zgraditi 50.000 mw novih proizvodnih zmogljivosti. To je praktično nemogoče, zato je edina rešitev racionalna raba električne energije in večji delež ebergije iz alternativnih in obnovljivih virov. Prav sistem inteligentnih zgradb je zelo primeren za racionalizacijo porabe energije – ta tehnologija lahko prihrani tudi do 40 odstotkov energije, potrebne za neko gospodinjstvo, je dejal Korošec.
Franc Žle je na posvetu spregovoril o potrebi standardiziranega, poenotenega razvijanja naselij in njihove infrastrukture, mag. Miha Tomšič pa o tem, da bi morala pri javnih naročilih poleg cene pomembno vlogo igrati tudi merilo ekološke sprejemljivosti in energetske učinkovitosti.
