14 pokrajin ostaja politična realnost
Urška Mlinarič
V javno razpravo o predlagani "pokrajinizaciji" se je od 210 občin vključilo 159 občinskih svetov, od teh jih 86 odstotkov podpira vladni načrt
"Tudi po pregledu mnenj občinskih svetov na predlagano regionalizacijo Slovenije ostaja 14 pokrajin politično realna številka. V tem trenutku je tudi težko govoriti, ali bi lahko število za kakšno pokrajino zmanjšali." To je, potem ko so v vladni službi za lokalno samoupravo po preteku dvomesečne javne razprave pregledali 159 prispelih mnenj občinskih svetov, včeraj povedal minister Ivan Žagar (SLS), ki pričakuje, da bodo v teh dneh dobili še kakšno mnenje. Minister pravi, da kar 86 odstotkov
občinskih svetov podpira predlagano vladno regionalizacijo, z dodatnimi predlogi ali brez njih. Slabosti, na katere opozarjajo v občinah, so predvsem neustrezen način financiranja, ki pokrajinam ne bo zagotovil samostojnosti, preveliko število pokrajin, nestrinjanje s poimenovanjem in sedeži pokrajin. V določenih občinah pa celo predlagajo zaustavitev procesa regionalizacije in ponoven premislek.
Do predlaganega načina financiranja so še posebej skeptični v občinah, ki naj bi tvorile gorenjsko pokrajino. V nekaterih od teh, denimo na Jesenicah in Žirovnici, če bo pokrajin več kot osem, predlagajo še ustanovitev Zgornje Gorenjske. Nasprotno se v Podravju, sedež pokrajine bo v Mariboru, vsi občinski sveti, ki so posredovali svoje mnenje, z izjemo Miklavža na Dravskem polju, strinjajo s predlagano vladno regionalizacijo. Zato pa družno nasprotujejo imenu Podravje, saj menijo, da se mora ta pokrajina imenovati štajerska ali vsaj osrednještajerska. Tudi v občinah savinjske pokrajine imajo največ težav z imenom, ki naj bi se po večinskem mnenju imenovala celjska, občine Spodnjega Podravja pa večinsko predlagajo preimenovanje v vzhodnoštajersko pokrajino. V savinjsko-šaleški pokrajini, kjer se je odzvalo najmanj, le 60 odstotkov vseh občinskih svetov, so do predlaganega načina financiranja skeptični v Gornjem Gradu in Šoštanju. V pomurski pokrajini so dvomeči predvsem v Lendavi, Ljutomeru in Sv. Juriju ob Ščavnici. Tako v pomurski kot primorski pokrajini pa opozarjajo tudi na neustrezno ureditev pokrajinskih pravic narodnostnih manjšin. Sicer pa so se vsi na vladni poziv odzvali le v občinah, ki naj bi sodile v posavsko, zasavsko in notranjsko regijo.
Minister Žagar je napovedal, da bodo pripombe občinskih svetov upoštevali v "maksimalni možni meri". Zemljevid preoblikovanih pokrajin naj bi vladna služba pripravila do začetka septembra, prav tako pa naj bi bil takrat nared tehnični zakon, ki bo natančno po ministrstvih določal, katere naloge in denar naj bi bil prenesen na pokrajinsko raven. Minister je sicer potrdil, da je ministrstvo za finance, ki pripravlja tudi predlog proračuna za leti 2009 in 2010, od ministrstev zahtevalo, da svoje predloge o prenosu pristojnosti in finančnih načrtih posredujejo do 14. avgusta.
Ob tem je minister Žagar ponovil, da se bo resnost namena ustanovitve pokrajin pokazala s sprejemanjem celotne zakonodaje. Če ta ne bo sprejeta v tem mandatu, bi to lahko pomenilo odložitev projekta za kar nekaj časa.
Vir: www.vecer.si
Do predlaganega načina financiranja so še posebej skeptični v občinah, ki naj bi tvorile gorenjsko pokrajino. V nekaterih od teh, denimo na Jesenicah in Žirovnici, če bo pokrajin več kot osem, predlagajo še ustanovitev Zgornje Gorenjske. Nasprotno se v Podravju, sedež pokrajine bo v Mariboru, vsi občinski sveti, ki so posredovali svoje mnenje, z izjemo Miklavža na Dravskem polju, strinjajo s predlagano vladno regionalizacijo. Zato pa družno nasprotujejo imenu Podravje, saj menijo, da se mora ta pokrajina imenovati štajerska ali vsaj osrednještajerska. Tudi v občinah savinjske pokrajine imajo največ težav z imenom, ki naj bi se po večinskem mnenju imenovala celjska, občine Spodnjega Podravja pa večinsko predlagajo preimenovanje v vzhodnoštajersko pokrajino. V savinjsko-šaleški pokrajini, kjer se je odzvalo najmanj, le 60 odstotkov vseh občinskih svetov, so do predlaganega načina financiranja skeptični v Gornjem Gradu in Šoštanju. V pomurski pokrajini so dvomeči predvsem v Lendavi, Ljutomeru in Sv. Juriju ob Ščavnici. Tako v pomurski kot primorski pokrajini pa opozarjajo tudi na neustrezno ureditev pokrajinskih pravic narodnostnih manjšin. Sicer pa so se vsi na vladni poziv odzvali le v občinah, ki naj bi sodile v posavsko, zasavsko in notranjsko regijo.
Minister Žagar je napovedal, da bodo pripombe občinskih svetov upoštevali v "maksimalni možni meri". Zemljevid preoblikovanih pokrajin naj bi vladna služba pripravila do začetka septembra, prav tako pa naj bi bil takrat nared tehnični zakon, ki bo natančno po ministrstvih določal, katere naloge in denar naj bi bil prenesen na pokrajinsko raven. Minister je sicer potrdil, da je ministrstvo za finance, ki pripravlja tudi predlog proračuna za leti 2009 in 2010, od ministrstev zahtevalo, da svoje predloge o prenosu pristojnosti in finančnih načrtih posredujejo do 14. avgusta.
Ob tem je minister Žagar ponovil, da se bo resnost namena ustanovitve pokrajin pokazala s sprejemanjem celotne zakonodaje. Če ta ne bo sprejeta v tem mandatu, bi to lahko pomenilo odložitev projekta za kar nekaj časa.
Vir: www.vecer.si
