Na ministrstvu za okolje in prostor bodo odslej pili vodo iz 'pipe'

Vir: MOP

Nepremičnine Si21

Novice

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo se odločili, da v prihodnje ne bomo več pili ustekleničene vode oziroma vode iz avtomatov za vodo. Po 15. septembru na ministrstvu ne bo več balonov z vodo. Gre za ukrep, ki je pomemben predvsem iz vidika ozaveščanja o pomembnosti zmanjševanja porabe elektrike, embalaže, transporta in nenazadnje gospodarskega ravnanja, pa tudi prepoznavanja pomena povezovanja prostorskega-okoljskega-naravovarstvenega-tehnološkega vidika pri iskanju lokalnemu okolju ustreznih rešitev ter za izobraževanje javnosti/uporabnikov za dejavno sodelovanje za učinkovito upravljanje z okoljem.

Zaposleni, pa tudi gosti, bomo, od tega dne dalje, uporabljali vodo iz vodovodnega omrežja VO-KA v Ljubljani. Po oceni parametrov, po kriterijih Pravilnika o pitni vodi je to povsem ustrezna pitna voda. To so pokazali rezultati mikrobiološkega preizkusa vode iz vodovodnega omrežja VO-KA, ki jih je po naročilu ministrstva, aprila letos, opravil Inštitut za varovanje zdravja RS. S temi rezultati analize vode je ministrstvo seznanilo svoje zaposlene.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Mitja Bricelj je to odločitev pojasnil takole:
»Ljubljana je ena redkih EU prestolnic, ki (še!!!) pije odlično vodo iz javnega omrežja. Menim, da je to pomembna prvina, ki prispeva k kakovost bivanja v mestu. To dejstvo bi morali prepoznati in upoštevati prebivalci oziroma uporabniki mesta, vključno in še posebej zaposleni na ministrstvu (izdajajo namreč dovoljenja za posege v prostor, vodna dovoljenja, soglasja, navodila za plačila obremenitev vode, zraka, ravnanje z odpadki...) za vsaj tako ali še bolj učinkovito upravljanje z okoljem.
Ministrstvo je (moja, tvoja, naša) državna ustanova, odgovorna za postavljanje meril in standardov ravnanja z okoljem. K temu poslanstvu sodi poleg pisanja zakonov ter uredb tudi predstavitev primernih ravnanj (dobrih praks), ki znatno prispevajo k zmanjšanju obremenjevanja okolja. Kot državni sekretar na ministrstvu sem presodil, da je to iz okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika lahko primer dobre prakse.

Menim, da bi s prepoznavno vrednostjo pitne vode iz narave oziroma pipe lahko postala prepoznavna tudi Ljubljana in k sreči tudi še večina Slovenije (morda identiteta države ?). Prepoznavnost bi lahko povečala skrb za celovito upravljanje z vodnimi viri in okoljem v celoti. Česar ne vidimo, ne poznamo in ne uporabljamo, nenazadnje tudi ne moremo učinkovito upravljati. In kako tudi bi, saj se le malokdo zaveda, da je voda v plastenkah oziroma balonih iz istega vodonosnika kot voda iz pipe!«.



Ob tem je mag. Mitja Bricelj opozoril, da z vsakim plastičnim lončkom/plastenko za vodo "odvržemo" tudi pol lončka nafte, ki je potrebna za njegovo proizvodnjo/transport in (le morda) predelavo. Kilogram plastike v tehnološkem procesu izdelave porabi 85 000 litrov vode. Taka odločitev je drobcen a pomemben korak v prizadevanjih za zmanjševanje porabe snovi (plastika) in energije (prevoz vode, hlajenje in segrevanje), vključno z zmanjšanjem količine odpadkov.



S tem ukrepom bo ministrstvo prihranilo 2 do 4 tisoč evrov letno (cena vode + porabljena energija za hlajenje/ogrevanje), ki jih bomo lahko namenili na primer za dodaten nakup koles za zaposlene (za enkrat imamo na ministrstvu štiri).

Nepremičnine Si21

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: