Gospodarska rast se počasi ohlaja

Inflacija naj bi bila letos in prihodnje leto 2,7-odstotna, v letu 2009 pa 2,6-odstotna. Guverner banke Mitja Gaspari je opozoril tudi na tveganja, ki so predvsem rast stroškov dela, gibanja cen nafte, morebitni dvig DDV-ja in trošarin ter cen pod nadzorom vlade. "Ti elementi lahko razmeroma močno vplivajo na spremembo osnovnega, po naših ocenah kakovostnega scenarija," je povedal Gaspari.

Slovenija trenutno na vrhu gospodarskega cikla
V primerjavi z zadnjo četrtino leta 2006 bo tako čez dve leti gospodarska rast manjša kar za 1,5-odstotne točke, kar ne more biti posebej vzpodbudno, čeprav je analitikom že dolgo jasno, da zdajšnja visoka konjunktura ne more trajati v nedogled. Kljub temu je stanje še vedno boljše kot leto dni po vstopu v Unijo, ko smo ustvarili zgolj 3,9-odstotno rast.

Gospodarsko rast za daljše obdobje je sicer nehvaležno napovedovati, saj nanjo vpliva preveč dejavnikov, ki jih danes ne moremo predvideti. Med najpomembnejšimi so cene energentov (med njimi že pregovorno nestabilna cena nafte), pozabiti pa ne smemo niti na prihajajoče volitve in vladne reformne načrte, ki bodo na gospodarstvu pustili svoj pečat.

Slovenija pa še naprej ohranja prednost v rasti v primerjavi s povprečjem Unije. Petindvajseterica je lani ustvarila 2,9-odstotno povprečno rast, ki je bila v evroobmočju za 0,2-odstotni točki nižja. Čeprav je to v primerjavi z zdajšnjo rastjo v Sloveniji skoraj pol manj, je Evropa na dobri poti, je prepričan resorni komisar Joaquin Almunia, ki lanske rezultate označuje za izjemno dobre.

Gaspari previdno tiho o svojih prihodnjih načrtih
Guverner v odhajanju, ki se mu konec tedna izteče mandat na Banki Slovenije, pa ni želel komentirati svoje nadaljnje poslovne poti. Dejal je, da gre za njegovo osebno odločitev.
Redkobeseden je bil tudi o izbiri svojega naslednika. Poudaril je, da je Banka Slovenije v danih pravnih okvirjih storila vse, da ne bi prišlo do nekega "vakuuma vodenja", a je kljub temu prišlo do "določenih dilem, ki pa niso stvar Banke Slovenije".
Svoje šestletno delo je sicer ocenil z besedami, da "o tem govorijo dejstva, da smo prevzeli evro, da njegov prevzem ni povzročil poslabšanja gospodarskih gibanj, da je bil prihod dobro organiziran in ni povzročil nepotrebnih stranskih negativnih učinkov".
Vir: RTV SLO