Razveljavitev prvega in drugega odstavka 62. člena ter 74.b člena Zakona o graditvi objektov

ZGO-1 je specialni predpis, ki med drugim vsebuje tudi določbe, ki na drugačen način kot splošni zakon (Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP) urejajo upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Specialni predpis je bil v delu, ki se nanaša na določanje strank oz. stranskih udeležencev v postopku, razveljavljen, zato mora upravni organ glede določanja strank oziroma stranskih udeležencev v postopku ravnati le v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.

 

Upravni organ mora v skladu z navedenim ravnati v vseh postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, ki še niso pravnomočno zaključeni. Zakon o ustavnem sodišču namreč določa, da razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe v Uradnem listu (43. člen) ter da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen).

 

Ustavno sodišče se v predmetni sodbi ni izreklo glede veljavnosti podzakonskih predpisov, ki so bili sprejeti na podlagi razveljavljenih določb (Uredbe o območju za določitev strank in Pravilnika o projektni dokumentaciji v delu, ki se nanaša na prikaz območja za določitev strank). Menimo, da zaradi razveljavitve prvega in drugega odstavka 62. člena ni več pravne podlage za uporabo navedenih podzakonskih aktov oz. posameznih določb, ki to urejajo.

 

Glede na zgoraj navedeno, upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja od investitorja oziroma projektanta ne sme zahtevati dopolnitve projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na prikaz območja za določitev strank (6. alineja 18. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji). Ker pa so v že začetih postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja predloženi projekti PGD, katerih sestavni del je praviloma tudi prikaz območja za določitev strank, določen in prikazan na podlagi Uredbe o območju za določitev strank in Pravilnika o projektni dokumentaciji, take projektne dokumentacije tudi ni treba spreminjati v smislu, da bi bilo treba prikazano območje izločiti iz PGD.

 

V kolikor predložena projektna dokumentacija vsebuje prikaz območja za določitev strank, ga upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko uporabi kot eno od meril za določitev strank, ne pa kot edino možno. Upravni organ mora v vsakem konkretnem postopku ugotoviti katere osebe bi lahko sodelovale v postopku kot stranski udeleženci glede na določbe 43. člena ZUP. Ta določa, da ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.

 

Kot je navedeno v odločbi Ustavnega sodišča pri pravnem interesu oziroma pravni koristi stranskega udeleženca ne gre za splošno (javno) korist, temveč za osebno korist, ki je neposredna in pravna. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo korist. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati (iz točke 18. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča).

 

Upravni organi lahko pri vodenju postopkov investitorje tudi opozorijo na določbe ZGO-1, ki na poseben način urejajo sodelovanje stranskih udeležencev v postopku in omogočajo hitrejše zaključevanje postopkov, npr. uporabo 65. člena ZGO-1, ki določa da lahko investitor kadarkoli med postopkom predloži overjeno pisno izjavo katerekoli stranke, da se strinja z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz PGD; če investitor predloži overjene pisne izjave vseh strank, ustna obravnava ni potrebna; takšna določba je tudi 2. odstavek 70. člena, ki določa, da če se vse stranke po vročitvi gradbenega dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem upravnem organu odpovejo pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko se pravici odpove zadnja stranka.

Vir: MOP