Sodna stavba na udaru arhitektov
Vedno več ljubljanskih arhitektov se zaradi domnevnih nepravilnosti pridružuje pozivu k ponovitvi natečaja za sodno stavbo ob Masarykovi
Peter Pahor
LJUBLJANA - Na ministrstvu za pravosodje, Mestni občini Ljubljana (MOL) in Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) zavračajo očitke skupine arhitektov, ki zahtevajo razveljavitev natečaja za sodno stavbo ob Masarykovi cesti. Njena predpisana oblika s šestimi večjimi stolpiči je po njihovem mnenju namreč onemogočala ureditev primernega javnega prostora pred novim sodiščem, hkrati pa zahtevanega programa (število razpravnih dvoran, pisarn in drugih prostorov) ni bilo mogoče v celoti umestiti vanjo.
Po mnenju avtorjev štirih natečajnih elaboratov s prvopodpisanimi arhitekti Tadejem Glažarjem, Jelko Fric, Andrejem Mlakarjem in Marjanom Poboljšajem to ni uspelo niti izbrani natečajni nalogi Vojteha Ravnikarja in sodelavcev. "Komisija je bila od razpisa natečaja večkrat neodvisno opozorjena na nesmiselnost in nerešljivost projektnih pogojev, pa pogojev ni bila pripravljena popraviti. Vsi natečajni projekti so bili prisiljeni v kršitev natečajnih pogojev, kar je ugotovila in priznala tudi
sama komisija. Pravno je povsem nesprejemljivo, da se je komisija, namesto da bi razveljavila natečaj, odločila, da bo določena odstopanja štela za izločilna, druga pa ne," opozarja skupina arhitektov.
S tem se na ministrstvu za pravosodje, ki naj bi do leta 2012, ko bo sodna stavba dokončana, vanjo vložilo skoraj 60 milijonov evrov, ne strinjajo in zatrjujejo, da prvonagrajeni projekt po njihovem mnenju ni kršil natečajnih pogojev. Podobno pravi tudi Janez Koželj, ljubljanski podžupan, zadolžen za urbanizem, ki dodaja, da vtis o nepravilnostih poskuša ustvariti skupina arhitektov, ki se zavestno ni držala pogojev in zato ni bila izbrana.
"Žirija je po mojem mnenju našla ustrezno rešitev in izbrala primerno natečajno nalogo. Ne verjamem, da ta ni ustrezala natečajnim pogojem, morda ni izpolnila kakšnega neobveznega pogoja. Vsekakor pa ne vidim, da bi bila ta rešitev slaba. Če bi želeli najti idealno rešitev, bi morali najprej razpisati najprimernejšo rešitev za lokacijo, potem pa še za arhitekturo. To bi bila idealna rešitev, izbrana rešitev pa je realna," je pojasnil Koželj.
Na vprašanje, zakaj MOL ni bila pripravljena popustiti pri urbanističnih pogojih in s tem omogočiti arhitektom bolj proste roke pri načrtovanju, pa je odgovoril, da so spremembe zazidalnega načrta za širše območje potniškega centra, kamor spada tudi sodna palača, zaupali Roku Klanjščku, avtorju urbanistične zasnove, ta pa jih je pripravil v skladu s svojo vizijo ureditve območja.
Vir: www.dnevnik.si
