"Vsi bomo nekaj izgubili," odmeva po Apaškem polju
V Kmetijstvu Črnci se bodo po izdaji dveh odločb o vračilu okrog 25 hektarjev površin z upravičencema iz Avstrije skušali sporazumeti o usodi zemljišč, ki jih obdelujejo
Branko Žunec
"Z upravičencema, Roswitho Gartler in Wernerjem Wisiakom, se bomo skušali dogovoriti, ali bo naša družba odkupila v naravi vrnjenih okrog 25 hektarjev zemljišč ali jih bosta dala v najem ali se bosta odločila drugače. Lastništvo je pač sveta stvar," komentira prvo delno odločbo upravne enote Gornja Radgona o tem, da se upravičencema do denacionalizacije, ki imata stalno bivališče v avstrijskem Leobnu, vrne v last in posest v naravi okrog 11 hektarjev kmetijskih zemljišč - ta so bila leta 1945 podržavljena -, direktor družbe Kmetijstvo Črnci, d.o.o., v Čncih pri Apačah Danilo Rihtarič. Čakajo, da bo izdana še ena odločba o vrnitvi okrog 14 hektarjev zemljišč.
Posodobili vozni in strojni park
Družba, ki se je po končanem stečaju - ta se je začel leta 1995 in končal 2001, vodil ga je stečajni upravitelj Miran Žilavec - spet postavila na noge in po zagotovilih Rihtariča posluje pozitivno oziroma z dobičkom, obdeluje na območju Apaške doline 780 hektarjev kmetijskih površin, od tega imajo 720 hektarjev v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ostalo je od zasebnih lastnikov. Skupaj z direktorjem je v družbi, ki je v lasti Kmetijske zadruge Radgona in Tovarne močnih krmil (TMK) Črnci, zaposlenih 13 ljudi. V zadnjih štirih letih so po Rihtaričevih navedbah kljub gospodarski krizi in posledično še bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja v kmetijstvu skoraj v celoti posodobili vozni in strojni park, v to so vložili od 1 do 1,5 milijona evrov. Po prvi delni odločbi sta denacionalizacijska upravičenca - sin in hčerka sedaj že pokojne prejšnje lastnice Anne Wisiak iz Avstrije, ki je zahtevek vložila 29. januarja 1993 - po tem, ko je Vrhovno sodišče leta 2006 razsodilo, da se od 28. avgusta 1945 štejeta za jugoslovanska in slovenska državljana, uspela s predlogom za obnovo postopka. Sklep o tem je radgonska UE sprejela 20. julija lani.
Na vprašanje, koliko površin Kmetijstva Črnci v skupaj dobrih 236 hektarjih površin na 217 parcelah v okviru denacionalizacijskega zahtevka je od upravičenke Jeanette Meinl z Dunaja, Rihtarič odgovori z oceno, da bi lahko šlo za nekaj deset hektarjev. V tej zadevi bi bilo treba po prejemu ugotovitvenih odločb o državljanstvu v povezavi s spremenjenim stališčem glede državljanstva mladoletnih oseb izdelati identifikacijsko potrdilo.
Vsi bi nekaj izgubili
Kot smo že poročali, se v radgonski UE lotevajo temeljite analize o nerešenih denacionalizacijskih zadevah na območju Apaške doline. "Da imamo zelo velike površine za obdelavo, najmanjša je v enem kompleksu 10 hektarjev, največja pa 164 hektarjev, na skupaj 15 enotah, je ugodnost. Vsi oziroma oboji, naša družba in kmetje, bomo nekaj izgubili, če bo v celoti ugodeno odškodninskemu zahtevku Meinlovih. Ampak za to je pristojno Vrhovno sodišče RS, kjer je sedaj ta zadeva," meni Rihtarič.
V Meinlov denacionalizacijski zahtevek je zajet tudi poltretji hektar stavbišč, menda tudi stavbišče, kjer stoji znameniti baročno zasnovani grad, ki je v začetku 17. stoletja spadal med najbolj razkošne in bogato opremljene dvorce na širšem območju. Nekdanjo Meinlovo graščino, kjer je nekoč imela prostore družba Kmetijstvo Črnci, v njej pa so bila tudi stanovanja, je v stečajnem postopku Kmetijstva 20. junija 2000 na 15. javni dražbi za vsega 20 milijonov takratnih tolarjev kupil podjetnik Štefan Ščančar iz Skakovcev. Takrat je napovedal v sočni prekmurščini - "ka se očen mrzi, roke notr' pr'nesejo", kar pomeni, da bodo pridne prekmurske roke morale popraviti, kar očem ni všeč - obnovo graščine. Vendar ta v zadnjih letih pospešeno propada.
Vir: www.vecer.si
