Župani bi že spremenili komaj rojeno novelo zakona o kmetijskih zemljiščih
Moti jih odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, s katero je država do zdaj zbrala le dobrih 450.000 evrov
Tatjana Pihlar
Ljubljana - Župani občin, povezanih v dve združenji - v Skupnost občin Slovenije in v Združenje občin Slovenije - so soglasni, da bodo Janševi vladi, ko bo zaživela, najprej naložili, naj spremeni zakon o kmetijskih zemljiščih. Četudi je zadnjo spremembo doživel šele maja lani in so ga takrat podprle prav vse parlamentarne stranke (in vsi župani v njih) z izjemo SDS. Občinske veljake v zakonu moti predvsem odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Obe združenji občin ocenjujeta, da bi bilo treba zakon spremeniti tako, da bi bile občine oproščene plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, da se odškodnina znotraj zaokroženih poselitvenih območij ne bi zaračunavala oziroma bi se tem zemljiščem določil bonitetni razred 0. Predlagajo tudi, naj bo višina odškodnine za spremembo namembnosti vezana na dejansko vrednost zemljišča glede na njegovo lokacijo. Nelogično se jim namreč zdi, da je odškodnina enaka za vsa
zemljišča, ne glede na to, da je zemljišče v eni občini vredno 500 evrov za kvadratni meter, v drugi pa le 20 evrov. "V Ljubljani se bo splačalo graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih, saj bo tam odškodnina za spremembo namembnost zelo nizka glede na vrednost zemljišča," meni pivški župan Robert Smrdelj.
Župan Lenarta Janez Kramberger pa tarna, da znova uvedena odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč najbolj prizadene obrtne in industrijske cone, ki so jih občine infrastrukturno opremile tudi s pomočjo evropskega denarja, investitorji, ki so zemljišča v teh conah kupili veliko pred uveljavitvijo novega zakona, pa morajo zdaj plačati še odškodnino za spremembo namembnosti, ki pri štiri hektarje velikem zemljišču v občini Lenart znaša od 500.000 do 600.000 evrov. Zato se
investiciji raje odpovedo, pravi Kramberger.
Kmetijsko ministrstvo je ob pripravi novele zakona o kmetijskih zemljiščih izračunalo, da bo povprečna odškodnina za spremembo namembnosti znašala deset evrov na kvadratni meter, na posebni postavki kmetijskega ministrstva pa naj bi se s tega naslova na leto nateklo okoli 20 milijonov evrov. Novi zakon velja od 18. junija 2011, zato smo na kmetijskem ministrstvu preverili, koliko denarja so v dobrega pol leta zbrali s temi odškodninami. Odgovor je 453.328 evrov.
Na ministrstvu pravijo, da za zdaj ne razmišljajo o vnovični spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih. Še vedno zagovarjajo tudi stališče, da se odškodnina plača za vse objekte, tudi za gospodarsko javno infrastrukturo, za katero pa je predvideno prehodno obdobje, v katerem se plačuje nižja odškodnina. "Sistem odškodnine temelji na konceptu, po katerem se odškodnina odmeri, ko pride do dejanske izgube kmetijskega zemljišča. To se zgodi šele z gradnjo objekta, zato se odškodnina odmeri pred
izdajo gradbenega dovoljenja. Tudi če se je namenska raba iz kmetijskega v stavbno zemljišče spremenila že pred uveljavitvijo novele zakona o kmetijskih zemljiščih, pride do dejanske izgube kmetijskega zemljišča (in odmere odškodnine) šele ob gradnji, zato se ne strinjamo s trditvijo, da zakon v delu, ki ureja odškodnino, velja za nazaj." Tak je odgovor kmetijskega ministrstva na očitke županov.
Vir: www.dnevnik.si
