Dedovanje zaščitene kmetije
Pravna varnost
Smo trije bratje in seste, imamo veliko kmetijo, katero sedaj, ko je umrla mama, upravlja eden izmed bratov (npr. Tone). Ena zazidljiva parcela je bila že dodeljena enemu bratu (npr. Lojze), po smrti očeta (kmetijo po očetovi smrti je dedovala mati). Jaz (npr. Katjuša) pa sem dedovala en kos gozda, ki niti približno ni toliko vredna, kot ta parcela. Sedaj pa mene zanima, kmetija je namreč zaščitena, kar ni vedel nihče. Ali se kmetija sedaj lahko deli? Kaj lahko kdorkoli zahteva, če sploh
lahko? Kako potekajo zadeve pri zaščiteni kmetiji? Kmetija pa ni napisana še na nobenega, razen tega, da doma živi Tone?
Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Zaščitena kmetija v lasti samo enega lastnika se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, deduje takole:
- deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
- če do sporazuma iz prejšnje alinee ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec;
- sodediči, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali pa se v času zapustnikove smrti za takšen poklic usposabljajo najmanj že dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči zaščitene kmetije izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni,
Zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju.
Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.
Sicer pa so v zakonu urejene različne pravne situacije, ki se uporabljajo glede na konkretne okoliščine.