Postavitev vrtne ute
PRAVNA VARNOST - PV
Odgovor na vprašanje v zvezi s postavitvijo vrtne ute
Skladno z Zakonom o graditvi objektov enostavni objekt predstavlja konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno – tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik
od meje sosednjih zemljišč v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju: pravilnik). Vrtna uta predstavlja objekt za lastne potrebe kot vrsto pomožnega objekta. Uta oziroma senčnica je opredeljena kot manjša, navadno lesena, delno odprta pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je
namenjen sedenju in počitku, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m.
Za postavitev oz. gradnjo ute veljajo posebni pogoji. Lahko je grajena brez gradbenega dovoljenja, če ima investitor za zemljišče, na katerem naj bi se takšen objekt zgradil, lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču in če so pri takšnem objektu glede na vrsto, v katero je v skladu s tem pravilnikom uvrščen, izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je njena velikost in način gradnje ter rabe v skladu z določbami pravilnika,
2. da so pri njeni gradnji izpolnjene zahteve, ki jih glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč določa 20. člen pravilnika in
3. da so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede dopustnosti, oblikovanja in postavitve objektov določa izvedbeni prostorski akt.
Glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč pa je treba pri objektih za lastne potrebe izpolnjevati naslednje zahteve:
- zgrajeni so lahko le na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja,
- na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v stavbi zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste;
- zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, če se jih objekti za lastne potrebe dotikajo, pa ne sme presegati 30% prostih zunanjih površin gradbene parcele, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
- od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m.
Če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč.
Preveritev ali so za gradnjo enostavnega objekta izpolnjene s pravilnikom določene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se na podlagi lokacijske informacije preveri, ali bo objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma s pravilnikom.
Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da je z izvedbenim prostorskim aktom predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja samo v takšni oddaljenosti od meje, kot jo določa izvedbeni prostorski akt, pri čemer se kot oddaljenost šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko enostavnega objekta. Če ima enostavni objekt streho z napuščem ali kakšno
drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.
Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja v tolikšni oddaljenosti od meje sosednjega zemljišča, kot je to za posamezno vrsto enostavnega objekta določeno v 20. členu tega pravilnika, bližje meji pa samo, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Če želi investitor graditi enostavni objekt drugače mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje.
Svetujemo, da investitor pridobi lokacijsko informacijo, iz katere bo razvidno vse zgoraj navedeno ter prostorski akt MO Ljubljana, na katerega napotuje zakon in pravilnik.