Pridobitev lastninske pravice na podstrešju
Gre za večstanovanjsko hišo, v kateri bova od stanovalcev odkupila del podstrešja. Ker je naše stanovanje na vrhu, se da na podstrešje priti skozi stanovanje. Zanima pa naju ali sva lahko lastnika tega dela podstrešja midva, glede na to da je lastnik stanovanja mami. Katere papirje morava urediti, da bova lastnika in da bova na podlagi tega lahko dobila stanovanjski kredit?
Skladno s Stvarnopravnim zakonikom (SPZ) in Stanovanjskim zakonom (SZ-1) podstrešje predstavlja skupni del večstanovanjske hiše, kar pomeni, da imajo na njem vsi etažni lastniki solastninsko pravico v idealnem deležu, upoštevaje velikost vsakega posameznega dela. Skupne dele večstanovanjske stavbe uporabljajo etažni lastniki v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov. V primeru, da je dostop do skupnega podstrešja možen le skozi stanovanje
posameznega etažnega lastnika, se je sodna praksa že izrekla, da je pravni interes ostalih solastnikov manjši od interesa etažnega lastnika stanovanja, skozi katero gre prehod do podstrešja in zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so ostali etažni lastniki zahtevali, da se jim omogoči dostop do podstrešja.
Skupni del se lahko spremeni v posamezni del le s soglasjem vseh etažnih lastnikov, saj gre za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske hiše. V kolikor je takšno soglasje doseženo v obliki pisnega sporazuma morajo etažni lastniki spremeniti tudi pogodbo o medsebojnih razmerjih, ustrezno spremeniti etažni načrt zgradbe ter pri pristojnem geodetskem organu zahtevati vpis novega posameznega dela s svojo identifikacijo številko. Po pravnomočnosti odločbe GURS se novi posamezni
del vpiše v zemljiško knjigo, pri katerem se nato vpiše tudi lastninska novega lastnika. V tem smislu ni nikakršnih ovir, da lastnik novega posameznega dela ne postane bodisi kateri od že obstoječih etažnih lastnikov, bodisi kdo tretji, v tem primeru otroci etažne lastnice. Zakon pa dopušča tudi možnost, da skupni del postane del že obstoječega posameznega dela v etažni lastnini.
Če etažni lastniki ne dosežejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.
Ko bo zgoraj opisani postopek zaključen in lastninska pravica vpisana tudi v zemljiški knjigi, je mogoče najeti bančni hipotekarni kredit.