Nepremičninske agencije na tankem ledu z uporabo javno dostopnih osebnih podatkov

Nedavno zaprosilo za mnenje, naslovljeno na Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (IP), razkriva dileme in pasti, s katerimi se srečujejo nepremičninske agencije pri iskanju potencialnih strank.

V središču razprave je vprašanje, ali lahko nepremičninska agencija zakonito obvesti lastnika nepremičnine o interesu potencialnega kupca, pri čemer za identifikacijo in kontaktiranje lastnika uporabi podatke iz javno dostopnih evidenc, kot sta kataster in zemljiška knjiga. Ob tem se poraja vprašanje, v kolikšni meri so takšne prakse skladne z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Kljub javni dostopnosti nekaterih osebnih podatkov, kot so ime, priimek in naslov lastnika nepremičnine, Informacijski pooblaščenec opozarja, da ti podatki še vedno ostajajo v sferi osebnih podatkov in kot taki niso avtomatično prosta požrtija za vsakršno uporabo. Pravna podlaga za obdelavo takšnih podatkov mora biti jasno določena in skladna z namenom, za katerega so bili podatki prvotno zbrani ali obdelovani.

Čeprav so določeni osebni podatki, npr. ime in priimek ter naslov lastnika nepremičnine, javno dostopni, to še ne pomeni, da izgubijo naravo osebnega podatka in da se lahko neomejeno nadalje uporabljajo za kakršenkoli namen.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) postavljata stroge okvire za obdelavo osebnih podatkov, vključno s tistimi, pridobljenimi iz javnih virov. Vsaka nadaljnja obdelava mora izhajati iz jasno opredeljenih in zakonitih namenov, kot so določeni v relevantni zakonodaji, ki ureja javne evidence.

V praksi to pomeni, da morajo nepremičninske agencije pri uporabi podatkov iz javnih evidenc za namene kontaktiranja lastnikov nepremičnin zaradi možne prodaje temeljito pretehtati svoje pravne podlage za takšno obdelavo. Samo dejstvo, da so podatki javno dostopni, še ne pomeni, da so avtomatično na voljo za katerikoli namen.

Obenem Informacijski pooblaščenec opominja lastnike nepremičnin, da imajo pravico zahtevati dostop do svojih osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, in se po potrebi obrniti na pooblaščenca v primeru morebitnih zaznanih kršitev varstva osebnih podatkov.

Tako se v luči nenehno razvijajočega se trga nepremičnin in digitalizacije postopkov znova potrjuje pomen razumevanja in spoštovanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Nepremičninske agencije in drugi deležniki morajo biti še posebej previdni pri obdelavi osebnih podatkov, da ne prestopijo meja, ki jih postavlja sodobna zakonodaja na tem področju.

V svetu nepremičnin, kjer se dnevno izmenjujejo obsežni sklopi osebnih in občutljivih podatkov, je izjemnega pomena, da nepremičninske agencije razumejo in dosledno upoštevajo pravila in zakone o varstvu osebnih podatkov. Pri transakcijah z nepremičninami nepremičninske agencije pridobijo zelo občutljive informacije, vključno s kopijami osebnih dokumentov, davčnimi številkami in EMŠO številkami, kar jih postavlja v posebej odgovoren položaj.

Ključnega pomena je, kako se ti podatki shranjujejo, koliko časa se hranijo in kdo ima dostop do njih znotraj podjetja.

Zaradi visoke občutljivosti teh informacij bo Informacijski pooblaščenec verjetno podrobneje pregledal ravnanje z osebnimi podatki v tej panogi. Čeprav obstajajo agencije, ki zakonito in skrbno ravnajo s podatki, ter zagotavljajo njihovo varnost, je to področje zaradi svoje izjemne pomembnosti predmet nadaljnjih razprav in analiz. Pravilno upravljanje in zaščita osebnih podatkov sta temelj zaupanja med strankami in agencijami, kar je ključno za uspešno in etično poslovanje v nepremičninskem sektorju.

 Več o tem si lahko preberete na spletni strani https://tiodlocas.si/pravica-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-osebnimi-podatki/.

V primeru zaznanih kršitev varstva osebnih podatkov pa je pri IP prav tako možno vložiti prijavo. Prijavitelj si lahko pomaga z enotnim obrazcem (obrazec VOP prijava) na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.