Okrevanje Slovenije zaostaja za območjem evra, največja cokla je gradbeništvo

Tuje povpraševanje ostaja ključni generator gospodarske rasti v Sloveniji, ki naj bi ob koncu leta dosegla nekaj manj kot odstotek (po jesenski napovedi Umarja bo rast letos znašala 0,9 odstotka), bo pa ta nižja od povprečja območja evra. Izvoz beleži 10-odstotno rast, a ob takšni dinamiki bodo slovenska podjetja predkrizno raven dosegla šele sredi prihodnjega leta. Navedeno pomeni, da bomo izgubili tri leta rasti izvoza. Največji upad je sicer zabeležil izvoz v Rusijo, Nemčijo in na Hrvaško.

Ključni dejavnik, ki preprečuje večjo rast izvoza, je tehnološka nezahtevnost. Po ugotovitvah Umarja so namreč rast izvoza v obdobju od januarja do julija letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 beležile le visoko tehnološko zahtevne panoge. Že srednje visoko tehnološko zahtevne panoge so beležile padec. "Le visoko tehnološko zahtevne panoge v tem trenutku glede izvoza presegajo rezultate, dosežene v letu 2008. V vseh ostalih panogah se izvozni rezultati z nižanjem tehnološke zahtevnosti slabšajo," je pojasnil Vasle. Letos kaže slabše tudi avtomobilskemu delu, ki je lani še beležil rast izvoza, letos pa je že padel za okoli sedem odstotkov.

Dejavnost, ki predvsem zavira rast, je, kot omenjeno, gradbeništvo, ki sodi tudi med najbolj nelikvidne sektorje. Plačilna nesposobnost na splošno ostaja visoka, dnevni znesek zapadlih obveznosti se približuje 300 milijonom evrov. K počasnejšemu okrevanju prispevajo tudi razmere na kreditnih trgih, saj skupni neto tok posojil ostaja nizek, kar pa velja tudi za območje evra. Zadolževanje podjetij ostaja skromno, krč pri kreditiranju gospodinjstev pa je precej manjši, predvsem na račun posojil za nakup in obnovo stanovanj.

Vir: www.dnevnik.si